Prišel je čas, ko se za trenutek ustavimo in posvetimo pozornost naši prelepi deželi in vsemu, kar nam le-ta nudi. V vrtcu Kekec smo v okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka posebno pozornost namenili čebelam in seveda tistemu, kar je pri čebelah najslajše – medu.
V ponedeljek nas je s svojim obiskom razveselil čebelar Bojan, ki je z nami podelil svojo ljubezen do čebel. Povedal nam je, kako pomembne so čebele – ne samo zaradi pridobivanja medu in cvetnega prahu, temveč tudi zaradi opraševanja rastlin. Ob svojem odhodu nam je podaril kozarec sladkega medu.
Zaželeli smo si nekaj sladkega in posebnega, nekaj kar bi nam ogrelo naša srca – le kaj bi bilo lahko boljše od lectovega srca!
Teden je minil kot bi trenil. Iz dneva v dan smo spoznavali, koliko časa, potrpežljivosti in spretnosti je potrebno za izdelavo medenega srca. Do tradicionalnega slovenskega zajtrka so bila lectova srca pripravljena, da ogrejejo domove družinic naših otrok. Seveda pa smo z lectovimi srci obdarili tudi tiste, ki skrbijo, da je naš čas v vrtcu poln veselih trenutkov.
Kaj pa recept? Kot veleva tradicija, bo recept še naprej ostal skrbno varovana skrivnost, ki jo poznamo le redki. Lahko pa vam zagotovimo, da je za izdelavo lectovega srca potrebna ljubezen – do narave, čebel, peke. Saj le z ljubeznijo pridobimo najboljše sestavine, ki jih lahko oblikujemo v medena srca.
Lectarstvo je poznano kot ena najstarejših obrti v Sloveniji. Med lectovim pecivom je najbolj poznano lectovo srce. Le-to simbolizira veselje, ljubezen, praznovanje – torej vse dobro in lepo.
»Čebelar Bojan je prišel k nam mejčken na obisk. Je povedal, da čebelice med nabirajo. Čebelar ga je vzel iz čebelnjaka, natočil v ene take skodelice in ga je prinesel nam. Ga lahko damo v čaj, pa namažemo na kruh. Pa smo nardil še posebna srca – lectova srca. Najprej smo jih nardil – smo odtisnili tak velik srček – potem pobarval, pa še okrasil« (otroci vrtca Kekec).
Andreja Medved
Več fotografij je v FOTOGALERIJI.
