Celoletni projekt Medvedek potuje smo v sredo, 8. junija 2016, sklenili z zaključno prireditvijo enote. Otroci, vzgojitelji, starši, bratci, sestrice, stari starši in drugi obiskovalci smo skupaj poleteli v nebo in v eni uri obkrožili svet.
Na letalo sta nas pospremili stevardesi, opremljeni z zastavami in predmeti z vsega sveta, da se na poti ne bi izgubili. Zapustili smo Slovenijo in skupaj s pridnimi čebelami odleteli proti vzhodu. Na Kitajskem smo posadili riž, se peljali z rikšo, od tam pa direktno med avstralske staroselce, Aborigine, na ples okrog ognja. V Afriki smo na eni strani gledali tradicionalni afriški ples temnopoltih prebivalcev stare celine, na drugi pa obudili spomin na nedavno nogometno prvenstvo v Južnoafriški republiki. Navijačice so navijale za reprezentance z vsega sveta. Na Jamajki so nas prizori s plaže spomnili, da že komaj čakamo poletje, brezskrbno ležanje ob morju in srkanje hladne limonade. V Severni Ameriki pa smo soočili pregovorno nasprotujoči si skupini – Indijance in kavboje. Sledil je še skok na večni mraz in led, kjer so v ledeno mrzlem morju zaplavali pingvini. Preden smo prileteli nazaj domov, smo se zavrteli v ritmih flamenka in se v sosednji Italiji najedli odlične pice.
Zaključek z nastopom vseh skupin je le delček našega nepozabnega potovanja. Letos nismo spoznali le zemljevida. Čudili smo se raznolikosti živali, rastlin, bivališč, navad, oblačil in jezikov našega sveta. Premagovali smo lastne meje pri poskušanju kulinaričnih specialitet tujih dežel. Učili smo se spoštovanja različnosti in strpnosti do soljudi. Vsega tega ne bi uspeli brez treh popotnikov, ki so z nami prijazno delili svoje izkušnje, pa tudi ne brez staršev – tistih, ki ste prišli v skupine svojih otrok in predstavili državo od koder prihajate, pa tudi tistih, ki ste na pobudo vzgojiteljic v vrtec prinašali predmete iz različnih koncev sveta in skupaj z vašimi otroki raziskovali naš planet. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Želimo si, da ste obiskovalci prireditve začutili, kako pomembna in posebna je bila naša letošnja pot – pot navzgor in navzdol, po ravnih in vijugastih cestah, pot s kakšnim padcem, a tudi z mnogimi vzponi, novimi doživetji, spoznanji, izkušnjami. Morda se nam, odraslim, te zmage zdijo majhne, skoraj nevidne, a kot je zapisal Lao Ce: »Tisoč milj dolga pot se začne z enim samim korakom.«
Špela M. Sedevčič, pom. vzg.
