Čisto, čisto tiho
stopajo copatki.
Gazijo po snegu
trije majhni škratki.
(Anja Štefan)
9. decembra 2015, na meglen decembrski večer še nismo gazili po snegu, je pa proti Strešnemu vrhu stopalo mnogo copatkov – malih in velikih – ki so, vsak s svojo lučko, svetili v temo. Četudi nas je bilo na začetku strah, ali bomo videli kod vodi pot, so se vse skrbi razblinile, ko so se na poti začela dogajati čarobna presenečenja.
Samo za nas jih je pripravil naš prijatelj škratek Zlatko. Poskrbel je, da smo ogreli naša telesa in duše. Otroke je na začetku poti pričakalo škratkovo sporočilo, v katerem jih je prosil za pomoč. Sredi gozda so gorele luči, najhitrejše pohodnike je ubrana pesem skritih dobrih vil za trenutek ustavila, tistim, že malo utrujenim, pa dala novih moči za pot do cilja. Ob baklah je na vrhu čakalo pismo in posladek za vztrajne pohodnike. Če smo dobro napeli ušesa in oči, smo globoko v gozdu lahko ozrli škratkovo pojavo. Spoznali smo, da je gozd v trdni temi še bolj čaroben kot pri belem dnevu.
Škratek Zlatko nas je v teh dneh že obiskal tudi v vrtcu, z nami poklepetal, se fotografiral in nam prinesel nekaj daril, ki smo se jih zelo razveselili. Našega druženja pa še ni konec, saj bomo vse do konca decembra spremljali škratka na njegovi poti okoli sveta, od koder nam piše pisma in prinaša zanimive predmete. Zato le priklikajte še kaj, da preberete še o drugih prazničnih dogodivščinah v Medvedku.
Špela M. Sedevčič, pom. vzgojiteljice
