V prazničnem decembru je tudi v našem mestu zagorelo tisoče drobnih lučk. December je namreč čas, ko v vsem sijaju zableščijo praznične luči.
Hkrati pa nam ta mesec ponuja priložnost, da ugasnemo luči ter več svojega časa namenimo svojim dragim, jim prisluhnemo,…
Verjetno je imel prav to v mislih tudi nagajivi škrat…
V zadnjih decembrskih dneh smo namreč starše in otroke iz enote Najdihojca povabili na večerni pohod z lučkami. Lahko rečemo, da je ta pohod postal že kar tradicionalna, neformalna oblika druženja in sodelovanja s starši.Kot kaže so jo lepo sprejeli, saj se našemu povabilu vsako leto odzove lepo število staršev in njihovih malčkov.
Toda, kot rečeno, tokrat nam jo je zagodel škrat. Nagajivi škrat, ki nam je naskrivaj izmaknil in skril naše pohodniške svetilke. Tako pot po Litiji ni potekala v soju lučk, pač pa v polmraku, le z roko v roki.
Tesno drug ob drugem smo pozorno sledili navodilom, ki nam jih je pustil nagajivi škratek. Sledi so nas pripeljale pred Kulturni center Litija, kjer smo škrata tudi izsledili. Seveda se nam je za svojo potegavščino oddolžil. Povabil nas je v dvorano, kjer smo si skupaj ogledali risanko Božične bibe. Otroci so se v temi tesno privili k svojim staršem in ti trenutki so bili samo njihovi.
Po končanem ogledu pa so nas zunaj že čakale tudi naše svetilke, saj nas škrat vendarle ni hotel za nič prikrajšati. Pravzaprav nam je želel le popestriti in obogatiti zimski večer.
Tako smo se v soju drobnih lučk, spet z roko v roki, vračali proti vrtcu, kjer smo se le še posladkali s slastnimi piškoti in pogreli s toplim čajem. Sicer pa so bili nekoliko prezebli le naši noski, v naših dlaneh in srcih pa je žarela toplina, ki smo jo ta večer podarili drug drugemu.
Vida Žontar, vzgojiteljica
